Motnje hranjenja v sodobnem svetu
Družba v kateri živimo ima izredno negativen vpliv na zadovoljstvo z lastnim telesom. Temu vplivu so še posebej podvržena odraščajoča dekleta, ki se s telesnim razvojem v adolescenci popolnoma po naravni poti odmikajo od idealov telesne lepote, kot jih predpisujejo modni trendi. In čeprav je jasno, da večina deklet in žensk ne more doseči današnjih lepotnih standardov, je vpliv okolja premočan, da bi se mu zlahka uprli. Pretirano ukvarjanje z lastnim telesom, ki ga spremlja obsesivno hujšanje, je lahko prvi korak do motnje hranjenja.
Motnje hranjenja povzroča vrsta različnih dejavnikov, med katerim okolje ni edini. Tu so še osebnostna struktura, zlorabe (čustvena, telesna, spolna) in travme. Nekatere raziskave dodajajo tudi dednost.
Motnje hranjenja povzroča vrsta različnih dejavnikov, med katerim okolje ni edini. Tu so še osebnostna struktura, zlorabe (čustvena, telesna, spolna) in travme. Nekatere raziskave dodajajo tudi dednost.
Vrste motenj hranjenja
Motnje hranjenja so čustvene motnje in se kažejo v različnih oblikah spremenjenega odnosa do hrane in sebe:
- Anoreksija (anorexia nervosa) je motnja, pri kateri oseba pretirano hujša s pomočjo stradanja ali s purgativnimi metodami (bruhanje, jemanje odvajal, pretirana telovadba). Vodi jo intenziven strah pred debelostjo, ki se ne zmanjša niti ob zniževanju telesne teže.
- Bulimija (bulimia nervosa) je motnja, pri kateri se oseba prenajeda, temu pa navadno sledi prikrito bruhanje ali jemanje odvajal, shujševalnih tablet, diuretikov ali pretirana telovadba. Tudi tu gre za preokupiranostjo s svojim telesom in telesno težo.
- Kompulzivno prenajedanje je motnja, za katero so značilna ponavljajoča obdobja pretiranega prenajedanja. V obdobju prenajedanja oseba zaužije velike količine hrane v krajšem časovnem obdobju (nekaj ur). Pogosto prihaja do nihanj telesne teže.
Življenje oseb z motnjo hranjenja
Življenje oseb z motnjo hranjenja je izredno naporno in boleče. Vse njihove misli, čutenja in vedenja se namreč vrtijo okoli hrane, telesne podobe in teže.
Težko je za svojce in bližnje, saj ti zelo težko razumejo in sprejmejo motnjo hranjenja. Tudi sami težko prenašajo stalni stres, ki ga vzbuja dejstvo, da nekdo, ki ga imajo radi in skrbijo zanj, strada in si škoduje. Ta stiska, v katero so pahnjeni bližnji, je lahko generator anksioznosti, ki obolelemu ni v pomoč. Zato je pomembno, da bližnji najprej poskrbijo zase. Lahko se skupinsko vključijo v družinsko terapijo, ali pa si poiščejo katero od terapevtskih skupin ali skupin za samopomoč. Bistvena težava pri osebah z motnjami hranjenja je ta, da pogosto svoje težave zanikajo in posledično ne iščejo strokovne pomoči oz. jo poiščejo, ko je bolezen že v kronični fazi in zato je zdravljenje težavnejše in dolgotrajnejše. |
Obravnavanje oseb z motnjo hranjenja
V našem Zavodu nudimo osebam, ki trpijo za motnjo hranjenja celovit pristop v obliki relacijske družinske terapije, ki ga kombiniramo s terapijo z živalmi.
Izvajamo globinski terapevtski pristop, saj je motnja hranjenja le simptom, ki ga povzročajo druge stiske in težave, ki jih je potrebno razrešiti. Ker so te stiske različne od osebe do osebe, se razlikuje potek zdravljenja, ki je zelo oseben in poseben proces in se ga ne da ukalupiti v predviden okvir.
Posebno mesto ima terapija s konji; ta igra pomembno vlogo pri graditvi samopodobe. Aktivnosti s konjem, ki jih vodi terapevt, krepijo posameznikovo samozavest in samozaupanje. Občutljivost konj za neverbalno komunikacijo in njihovo brezpogojno sprejemanje veča tudi našo senzitivnost za zavedanje lastnih čutenj in krepi samospoštovanje.
Izvajamo globinski terapevtski pristop, saj je motnja hranjenja le simptom, ki ga povzročajo druge stiske in težave, ki jih je potrebno razrešiti. Ker so te stiske različne od osebe do osebe, se razlikuje potek zdravljenja, ki je zelo oseben in poseben proces in se ga ne da ukalupiti v predviden okvir.
Posebno mesto ima terapija s konji; ta igra pomembno vlogo pri graditvi samopodobe. Aktivnosti s konjem, ki jih vodi terapevt, krepijo posameznikovo samozavest in samozaupanje. Občutljivost konj za neverbalno komunikacijo in njihovo brezpogojno sprejemanje veča tudi našo senzitivnost za zavedanje lastnih čutenj in krepi samospoštovanje.