AD/HD (Attention Deficit/ Hiperactivity Disorder) – Motnja pozornosti s
|
ADD (Attention Deficit Disorder) – Motnja pozornosti
|
KAJ JE AD/HD?
Imenujemo jo tudi hiperkinetična motnja. Gre za motnjo, ki se pri posamezniku lahko kaže na zelo različne načine. Simptomi hiperkinetične motnje imajo različne pojavnostne oblike, predvsem v odvisnosti od starosti in spola:
- težave z zbranostjo,
- težave z osredotočanjem na stvari,
- pozabljivost pri vsakodnevnih aktivnostih,
- zamujanje,
- odlašanje,
- težave z načrtovanjem,
- organiziranjem in dokončanjem stvari,
- površnost,
- nepotrpežljivost,
- tvegano vedenje,
- neprestano gibanje,
- napetost,
- zdolgočasenost,
- nemotiviranost,
- nizka samopodoba,
- težave s spanjem,
- zloraba psihoaktivnih snovi,
- pogosto prekomerno govorjenje,
- in drugi.
Ameriško psihiatrično združenje v svojem Diagnostičnem in statističnem priročniku o duševnih motnjah (DSM-IV) razdeli simptome v tri podskupine:
1. Težave s pozornostjo – ko se posameznik težko osredotoči na eno stvar,
2. Hiperaktivnost in impulzivnost – ko posameznik težko mirno sedi in kontrolira svoja dejanja ali besede,
3. Kombinirana oblika – ko ima posameznik težave tako s pozornostjo kot tudi s hiperaktivnostjo in impulzivnostjo.
1. Težave s pozornostjo – ko se posameznik težko osredotoči na eno stvar,
2. Hiperaktivnost in impulzivnost – ko posameznik težko mirno sedi in kontrolira svoja dejanja ali besede,
3. Kombinirana oblika – ko ima posameznik težave tako s pozornostjo kot tudi s hiperaktivnostjo in impulzivnostjo.
Motnje pozornosti se pri otrocih in mladostnikih lahko kažejo še na sledeče oblike:
Tipični znaki hiperaktivnosti in impulzivnosti pa so:
POMEMBNO: Pri mladostnikih igrajo pomembno vlogo tudi sekundarni simptomi, ki so rezultat večletnega spodletelega truda, da bi bili v šoli in doma uspešni. S svojim vedenjem so pogosta tarča staršev, učiteljev in vrstnikov, kar jih utrjuje v prepričanju, da »niso v redu« in da »ne pripadajo« na enak način kot drugi otroci. To jih še bolj peha v malodušje, zdolgočasenost, brezvoljnost, nizko samopodobo, slabo samospoštovanje in nesamozavest. Začaran krog je sklenjen. Zato se je s sekundarnimi simptomi potrebno aktivno spoprijeti, saj lahko ti sčasoma povzročijo še dodatne, neprijetne pridružene težave.
- ne zmore slediti podrobnostim ali dela površne napake pri šolskem delu,
- hitro postane raztresen, kar ga odvrne od naloge ali igre s katero se trenutno ukvarja,
- pogosto pozablja naloge in daje vtis, da ne posluša, kadar ga kdo ogovori,
- ne sledi navodilom in ne uspe dokončati šolskega dela in nalog,
- le s težavo se loti urejanja opravil in osebnih reči,
- izogiba se/ne mara dejavnosti, ki zahtevajo pozornost in natančno delo.
Tipični znaki hiperaktivnosti in impulzivnosti pa so:
- otrok ne more sedeti pri miru,
- krili in opleta z rokami,
- pogosto govori, ne da bi počakal na primernost trenutka,
- govori glasno in veliko,
- kaže veliko energije in je ves čas dejaven,
- pogosto se znajde na nevarnih krajih ali počne nevarne stvari,
- pogosto prekinja ali vstopa v pogovor ali igro drugih,
- govori in deluje impulzivno.
POMEMBNO: Pri mladostnikih igrajo pomembno vlogo tudi sekundarni simptomi, ki so rezultat večletnega spodletelega truda, da bi bili v šoli in doma uspešni. S svojim vedenjem so pogosta tarča staršev, učiteljev in vrstnikov, kar jih utrjuje v prepričanju, da »niso v redu« in da »ne pripadajo« na enak način kot drugi otroci. To jih še bolj peha v malodušje, zdolgočasenost, brezvoljnost, nizko samopodobo, slabo samospoštovanje in nesamozavest. Začaran krog je sklenjen. Zato se je s sekundarnimi simptomi potrebno aktivno spoprijeti, saj lahko ti sčasoma povzročijo še dodatne, neprijetne pridružene težave.
Kako lahko pomagamo osebi s hiperkinetično motnjo?
Pomembno je, da se zavedamo, da ima hiperkinetična motnja biološko osnovo. To pomeni, da se jo ne da odpraviti z voljo ali disciplino.
Obstaja veliko načinov, kako pristopiti do simptomov hiperkinetične motnje. V praksi se še vedno najpogosteje uporablja konvencionalna metoda z zdravili (ritalin, concerta, strattera), lahko pa so v pomoč razne prehranske diete z vitaminskimi in zeliščnimi dodatki, različne oblike psihološkega svetovanja in prihoterapevtskih praks, pomembno vlogo pa igra tudi učenje socialnih veščin. |